Včerajšnja tekma je bila nekaj posebnega saj je pričarala nepopisno veselje, občutke in čustva, ki se prikradejo človeku v srce. Mogoče se še ne zavedam tega uspeha saj se še nisem uspel spočiti. Skratka tekma da jo VIKAŠ !! Dogodki ki so spremljali včerajšnje muke do medalje za 3.mesto so naravnost težko opisljivi. Takoj po štartu smo se morali spopasti z več kot 20% klancem na razdalji parih kilometrov. Prvo uro tekme je še nekako šlo slediti kasnejšemu zmagovalcu a kaj kmalu so se pojavile bolečine v križu ki so me začele zaustavljati. Vedel sem da me še čaka ca. 4 ure trpinčenja duha in telesa vendar me je misel da sem na evropskem prvenstvu vsakič znova vzpodbujala k vztrajanju do konca. Da ! večkrat sem se začel spraševati ZAKAJ ? potem pa vsakič ko prideš v naslednjo okrepčevalno postajo kjer te pričakajo slovenski navijači in nesebična pomoč slovenskega prvaka v krosu Mateja Lovšeta, si rečeš PRIŠEL BOM DO KONCA PA ČE KR CRK.... ! Sprva se niti niti nisem zavedal uspeha saj sem razmišljal le o poškodbi sebe in kolesa ki sem jo staknil kilometer do cilja. Padec koncentracije in prerano veselje so prekrižale skale na katerih sem 2xpadel in polom kolo kot tudi sebe. K sreči sem jo jaz odnesel brez zlomov. Kolo žal ne. Res da vse skupaj povežeš s stroški popravila a v naslednjem trenutku medalja vse odtehta.
Naj se zahvalim vsem ki so mi stali ob strani in mi pomagali tako ali drugače !!!!!
lp vsem, Tit
0 komentarji:
Objavite komentar